31. december 2007

Sla krvi

Čute kliče sla krvi,
ubijalski stroj telo,
po ukazu na cilj drvi,
izpolnitve čaka zlo.

Žrtev skrita v temni sobi,
se zaveda pogubne smrti,
zaman se upira tuji zlobi,
morilec, mojster svoje obrti.

Vidi infra rdeče v temi,
najde telesno toploto,
neslišno udarec ohromi,
zakrije odrevenelo gmoto.

Dvigne pištolo morilno,
večkrat glasno ustreli,
brezčutno opazuje nasilno
smrt, obraz okamneli.

V ustih okus kovine,
v zraku sladkoben čut
zločina, ki ne izgine,
ostaja srhljiv in krut.

3 komentarji:

mah pravi ...

ko je lahko kri tekoča.. tudi v domišljiji.. in se steka in kaplja.. in je NI capce, ki bi jo obrisala.

Kobilica pravi ...

...kapljice zone strahu
nemo udarjajo v tla...

Anonimni pravi ...

Hvala za intiresnuyu iformatsiyu